Slovenija je nedvomno privlačna za logistično dejavnost. Je morska država z razmeroma dobro cestno infrastrukturo, ima urejeno in sodobno letališče, železniška infrastruktura sicer nekoliko šepa, a se v zadnjih letih vanjo kar precej vlaga, posledično se stvari počasi premikajo na bolje. Kljub vsem pozitivnim dejavnikom pa se Slovenija zaradi geografske umeščenosti – tako kot številne druge države ­– srečuje z ozkimi grli, ki vsem, ki se ukvarjajo z logistiko, povzročajo sive lase. Cestna infrastruktura se ob številnih cestnih zastojih kaže kot nezadostna, železniška se razvija prepočasi, tudi Luka Koper se sooča s težavami pri učinkovitem pretovarjanju. Kako ta ozka grla premagati na pameten in preudaren način – z boljšim načrtovanjem tokov, večjo učinkovitostjo in znanjem? Drugače namreč ne bo šlo, kajti logisti ne morejo čakati, da bi jim snovalci in graditelji infrastrukture težave docela rešili.

V drugem delu programa si bomo ogledali primere, kakšna bo prihodnost logistike, kakšne inovativne spremembe lahko pričakujemo ter kako pri tem delovati čim bolj trajnostno.